Strokovno srečanje slovenskih, nemških in avstrijskih prevajalcev v Berlinu (3. do 5. november 2010)

Ker poklic prevajalca že sam po sebi zahteva predvsem individualno delo, se mi zdijo srečanja prevajalcev in z njimi povezana izmenjava izkušenj zelo pomembna. Pred dobrima dvema letoma se je na seminarju za literarne prevajalce v Helsinkih izkazalo, da smo se prevajalci finskih literarnih besedil v različne ciljne jezike srečevali s precej podobnimi težavami. Tu nimam v mislih le različnih interpretacij izvirnika, temveč predvsem iskanje ustreznic v ciljnem jeziku, ki bi zajele slogovne posebnosti, notranji ritem, stilno zaznamovanost in morebitno pogovornost izvirnega besedila. Različni pristopi so nam dali marsikatero dobro idejo, nas opogumili k iskanju novih, tudi drznejših rešitev, ter predvsem okrepili naše prepričanje, da je dober literarni prevod lahko le plod premišljenih in zavestnih odločitev, ki jih mora znati njegov avtor utemeljiti. Prevajanje književnih besedil je odgovorno delo, saj tuji avtorji vstopajo v določen jezikovni prostor predvsem skozi prevode, hkrati pa književni prevodi bistveno vplivajo na stopnjo in raven širše bralne kulture. Zato nikakor ni vseeno, kdo prevaja literarna besedila in kako ti prevajalci opravljajo svoje delo, prav tako pa nikakor ne bi smelo biti vseeno, kako se njihovo delo vrednoti.

Julija Potrč,
prevajalka iz finščine

Za več pričevanj prevajalcev gl. v meniju pod "Prevajalci o prevajanju".