Po pravici povedano: o tako kompleksni problematiki, kot je položaj prevajalca na slovenskem trgu intelektualnih storitev in v očeh “preprostega človeka iz ljudstva”, je nemogoče spregovoriti samo v nekaj stavkih, sploh pa – o katerih prevajalcih govorimo? Tako kot namreč pojem “zaposleni v...

Navezovati nameravam na prvi točki predlagane problematike. Med neke vrste splošne resnice šteje, da se od prevajanja ne da živeti. Če je trditev točna, literarno prevajanje ni poklic v pravem pomenu besede. To se v praksi pogosto odraža v tem, da pod literarnim prevajalcem razumemo nekoga, ki...

Ker poklic prevajalca že sam po sebi zahteva predvsem individualno delo, se mi zdijo srečanja prevajalcev in z njimi povezana izmenjava izkušenj zelo pomembna. Pred dobrima dvema letoma se je na seminarju za literarne prevajalce v Helsinkih izkazalo, da smo se prevajalci finskih literarnih besedil...

Pri svojem prevajalskem delu se doslej nisem aktivneje povezoval s prevajalci iz istega jezikovnega območja in prevajalci iz drugih jezikov, čeprav tega nikakor ne štejem za nepomembno. Najbrž temu botruje predvsem dejstvo, da prevajanje doslej v moje življenje še ni vstopilo kot glavna, osrednja...

(Recenzija knjige: Herta Müller: Zaziban dih, prevedla Mojca Kranjc, Študentska založba, knjižna zbirka Žepna Beletrina, Ljubljana 2010.) O nobelovki Herti Müller se je v zadnjem času veliko pisalo – zaradi Nobelove nagrade, ki ji je bila podeljena oktobra 2009 in tudi zato, ker je maja letos...

Če smo vsaj malo ekološki, se nam, če hočemo ali ne, zastavlja vprašanje: zakaj sploh organizirati srečanja prevajalcev? Mar ne zadostuje druženje v okviru stanovskega društva in prireditve, ki jih društvo književnih prevajalcev tradicionalno organizira že dolga leta? Si je treba izmišljati nove...